Matej je bil že v izvidnici, z Borisem sta se zmenila, jaz pa sem se prištulila. Veter nas je čez Zelenico prestavljal, prek Suhega rušja pa dodobra premrazil, Y v Vrtači pa je bil že prav lepo topel. Čez dva skalna skoka smo se potrudili po suhem, nato pa spet v sneg. Kaj dosti nismo gazili. Med grizljanjem Miklavževih piškotov sta me na vrhu podučila o okoliških vrhovih in možnih smučarskih žlebovih. Da se ne bi preveč osončili, smo nadeli smuči in vriskaje rezali trd sneg počez pobočja proti sedlu. Moj nesrečni izruti robnik nam je povzročil kar nekaj skrbi, na srečo pa sem pridričala do sedla "neprizadeta". Moje podmornice so me še nekajkrat katapultirale v težkem snegu. Na zelenici smo rezali po 11 kantah, ena pa je brenkala. Privoščili smo si temeljito analizo, fotografije pa je prispeval Matej Grm.
0 comments:
Post a Comment