Struška in Vajnež

Čakanje na prosti čas, ugodno vremensko napoved in družbo... No ja, ne moreš imeti vsega, zato je bilo oblačno in sva prekrasne razglede pogooglala. 

Prek Javorniškega Rovta sva peljala proti Struški, nato nesla na Vajnež in se spustila mimo Debelega brda nazaj k avtu. Meni se je ponovila zgodba o sesalcu s polno vrečko-strašno je slišat a nobenega učinka. Matej je lahko še žvižgal in se pritoževal, da če bom šla še malo počasneje bova prišla nazaj v Javornik... 

Po dveh urah sem se prijetno ogrela, pa je Matejev "bencinski motor" začel protestirat. Meglice so se preganjale vse od sedla Kočna, zato sva razmišljala, da bova turo odrezala pred Belščico.

 

Nekaj sto metrov sva potiskala kolo in zgrešila odcep proti Hrašenski planini. Gonila sva v megli, se ozirala za dobro alternativo, ko je veter odpihnil oblak. Pred nama se je odprlo Vajneževo sedlo. No, če imava še 300m do sedla in 100 višinskih do vrha, pa ne bova obračala, kajne? Matej ni bil preveč navdušen nad mojim nenadnim elanom.

Vse okoli sebe sva videla le meglo, veter je pihal kar do kosti, a se je splačalo. Spust z vrha je bil prijeten, ne prav položen, prek mehkih mahov in trav sva se priključila nazaj na enoslednico. Odcepila sva se na planino Belščico, kjer so naju usmerili k možicem. Čez vrtače sva našla pot k čudoviti Hrašenski planinici.

 

Prečudovita čreda konj naju je zvedavo ovohavala na planini Stamare. Menda je Matejevo prijateljico nekoč ugriznil konj in jo nekaj metrov vlekel za seboj, mene pa je brcnila kobila, zato sva jo ucvrla z repom med nogami.

Med spusti sva se bolj ali manj (beri Matej) zabavala s potiskanjem in gonjenjem na kahli (občutek na spuščenem sedežu je precej podoben ...). Ob sončnem zahodu sva prijezdila v smrdeči Javornik.

Za ljubitelje statističnih detajlov je tukaj povezava.

Read More

Iz Soče na Široko čelo

Dopoldansko slabo vreme in čudovit vodostaj na Soči sta odločila kar sama zase. Z Matejem in Tinom smo naskočili v Srpenici 1 in se zabavali do Trnovega na krasno guncajočih valovih. Tam sem kot po navadi morala priznati nezadostno znanje in pogum, zato sta fanta nadaljevala še cele 4 minute sama, do podrtega mosta. Hvala materi naravi za ušesa, sicer bi nam od širokega nasmeha odprlo glavo. 
Popoldne sem se podala sama s kolesom v smeri proti Kopi, nato pa zavila na Široko čelo in proti Plužni, končala sem na Dvoru.

Prvoten cilj je bil Žvikar, a karta ni kazala nobenih znakov kakršnekoli poti razen moje, zato se z odcepi nisem ukvarjala in pristala pri hidroelektrarni. Pot je bila malo bolj direktna in strma, moje razpoloženje za spolzko in kamnito podlago je bilo na vrhuncu, več o izpostavljenih, strmih in ostalih ekstremih pa med vrsticami v videu.  

Read More

Nemčlja

Nekaj časa smo se že dogovarjali, da bi šli konec sezone v Nemčljo, kanjon v dolini Možnice s prekrasnimi slapovi.

Jaz sem bila tam že lani, a smo zaradi obilice vode morali zaključiti pred zadnjo sotesko, ki se začne s 17m in konča z 22m visokim slapom, povezuje. Tako smo sklenili, da je vode zgotovo manj, saj ni deževalo skoraj celo poletje. Natlačili smo opremo v Rolijev Clio in oddrveli. 

Bučanje smo slišali od daleč, zato smo se debelo spogledali in nadaljevali ob potoku vse do izvirov. Skalna katedrala je bila naše vstopno mesto in povsod so se vlekli jeziki vode. Skeptično smo pogledovali po toku, vode je bilo ogromno. Poskusiti ni greh. Z vso ropotijo smo poskakali v prekleto mrzlo vodo. Z vsemi štirimi sem se upirala, da je nastala naslednja fotografija. Drselo je bolj kot na ledu in takoj nam je bilo jasno, da od soteskanja bo bolj sprehod po vodi, kjer se bo to dalo.

Matej in Roli sta ob vrvni žičnici premagala prvo sotesko, jaz sem varovala od zgoraj in nato še pod zadnjo kaskado. Dalje smo obšli sifone in izstopili pod mostom pred zadnjo sotesko. Ogledovali smo slapove z vseh možnih kotov in poz, a na koncu smo se morali zadovoljiti z aquatrekkingom.

Nauk zgodbe: po vsej vrjetnosti so jame pod Jerebico in Rombonem napolnjene s snežnico. Soteska nas bo najverjetneje spustila k sebi po suhi zimi in suhem poletju. Trening tehnike in taktike je vil vsekakor dobe, soteska s slapovi pa čudovita.

Read More

Stol

Ena "hitra" tura za uspešen zaključek dneva se je začela v Žagi. Mahnila sva jo proti Učji in naprej proti Stolu, po makedamski cesti. Matej je bil navit kot bi ravno prišel z dopusta. Na sedlu sva imela piškotno malico, da sva lahko zarinila v travno rušo, ki se je sem in tja kar strmo dvigovala v smeri proti vrhu.

Težke noge sva silila v sodelovanje z rokami, vendar krmilo ni bilo vedno soglasno z izbrano traso. Pri lovski opazovalnici sva se odela v bojno opremo in oddrvela po novi mtb progi, proti lovski koči in dalje proti planini nad Sušcem.

Navzgor so mi aktivni zadnji diski priskrbeli dodaten kondicijski trening in nekaj zbadanja: "Sej maš nove vibram podplate, loh greš peš." Pravo veselje je bilo čakati pajdaša na spustu.

Dan se je že poslavljal, ko sva z nasmehom do ušes poganjala po desnem bregu Soče nazaj k mostu čez Učjo. Nič kaj tehnično zahteven, skoraj uro dolg, zabaven spust in predvsem za pozabit na zavore.

Read More

Berebica

Sezona še maha z repom, vstati zjutraj je vse prej kot enostavno, da ujameva priložnost za turo pred popoldanskim delom. V Trenti pred galerijo sva skočila na kolesi in sopihala v jutranjem hladu v klanec.

Sprva kolesariva po odlični kamniti muletjeri, naprej po prekrasni travnati preprogi, na koncu pa naju čaka še enoslednica do lovske koče. Zadnjih par sto metrov je malo bolj strmo a z malo trme in stiskanja zob je Matej stisnil do vrha, jaz pa sem odločno porabila podplate starih čevljev in Culta porinila nekaj metrov.

Iz gozda se je končno odprl prekrasen razgled na dolino in vrhove, še Triglav je pokukal izza oblakov. Ljubka lovska koča se je prikazala za kosmatim kucljem.

Po parih požirkih sva odjezdila. Nekoliko razočarana sva bila nad spustom, ki sva si ga med vzponom dodobra ogledala, saj poteka po isti poti.

 

S planincem prijazno hitrostjo in privihanimi ustnimi kotički se za turo porabi okoli tri ure. Poslednjih par metrov so naju spremljale meglice, ki jih je sonce začelo preganjati s travnikov.

Read More