Neučakani smo se zapodili po cesti iz Bovca proti Kaninu. Malo nad B postajo žičnice smo nadeli smuči in po snežnih krpicah odskakljali nekaj metrov do prave snežne podlage. Meglice nas niso zapustile vse do sedla Prevala.
Tam smo še nekaj metrov trmasto vztrajali na smučeh, dokler se ni končno vdal še poslednji. S tako odteženimi nahrbtniki smo premagali še nekaj skalnih skokov in navdušeni ogledovali bele vrhove vse naokoli. Na vrhu smo se srečali še s parimi možmi.
Želodčke smo razveselili z zdravo malico in ogledovali smer spusta. Malo sem bila nervozna, ko sem ugotovila, da se mi jeizvlekel robnik smuči. Posamično smo odsmučali za rob in po krasnem strmem vzhodnem pobočju Prestreljenika nazaj proti sedlu.
Robnik sem še nekajkrat zabila nazaj, a na srečno je bil sneg dovolj mehak. Roli in Miha sta varno izbirala traso mimo brezen in že smo bili v Krnici.
Poetična vožnja z nekaj potiskanja se je nadaljevala vse do avta. Ta tura je bila zagotovo ena izmed najlepših.
