Medtem ko je Matej pridno služil vodniške evrčke v španskih soteskah, sem jaz prav nič manj pridno zapravljala kune. Pri tem so mi seveda pomagali zvesti prijatelji Tjaša, Klemen, Nina in Joža. Najprej smo jo popihali na jadrnico. Pripravljeni na veliko vetra smo večinoma s pomočjo motorja pribrenčali na otok Grgur, kjer so obtičale Titove politične nasprotnice, na sosednjem Golem otoku pa moški del intelektualcev. Med razvalinami občutiš nesrečno zgodbo žensk, da zastane dih. Vsak podrt prostor je posodobljen- zapolnjen s smetmi, kjer se sprehajajo le še damjaki...in prašički-turisti!
Počitnice so bile namenjene plezanju, zato smo jo popihali proti hribčkom na Jablanacem. Smeri so bile pravi balzam za dušo, skala pa nam je že prvi dan pošteno obrusila kožo. S Tjašo sva večinoma možema pustili naskok na smer, midve pa sva se pod njima ali v sosednjih smereh zabavali po svoje z mojo zategnjeno ročno zavoro.
Eno noč smo se vrgli kar na plažo. Dekleti sva ciganstvo bolj težko pogoltnili, a na koncu le uživali ob tihem valovanju morja, medtem ko sta bila fantiča navdušena. Konec koncev se z umivanje mogoče res ne sme pretiravati...
Po tehtnem premisleku in popravilu dveh predrtih pnevmatik smo se pridružili ostalim kranjskim AO-jevcem z družinicami v Omišu. Sledilo je zombijevsko plezanje, posledica tedenskih epizod celonočnega tuljenja bistrega in vztrajnega otroka in dirka okrog mezinca ovitih strašev po sosednjem šotoru.
Zadnja dva dneva se je zašiti in otekli mezinec na nogi že tako pritoževal, da mu je na pomoč priskočil še želodec z obračanjem. Morala sem vsaj za pol dneva opustiti plezanje in v udobnih tekaških čevljih skočila raje na trdnjavo Stari grad, nato pa se počila v naslanjač z nogo v zraku. Namesto zaključka pa le še to, da smo odpujsali domov.
Po tehtnem premisleku in popravilu dveh predrtih pnevmatik smo se pridružili ostalim kranjskim AO-jevcem z družinicami v Omišu. Sledilo je zombijevsko plezanje, posledica tedenskih epizod celonočnega tuljenja bistrega in vztrajnega otroka in dirka okrog mezinca ovitih strašev po sosednjem šotoru.
Zadnja dva dneva se je zašiti in otekli mezinec na nogi že tako pritoževal, da mu je na pomoč priskočil še želodec z obračanjem. Morala sem vsaj za pol dneva opustiti plezanje in v udobnih tekaških čevljih skočila raje na trdnjavo Stari grad, nato pa se počila v naslanjač z nogo v zraku. Namesto zaključka pa le še to, da smo odpujsali domov.
0 comments:
Post a Comment