Dopoldansko slabo vreme in čudovit vodostaj na Soči sta odločila kar sama zase. Z Matejem in Tinom smo naskočili v Srpenici 1 in se zabavali do Trnovega na krasno guncajočih valovih. Tam sem kot po navadi morala priznati nezadostno znanje in pogum, zato sta fanta nadaljevala še cele 4 minute sama, do podrtega mosta. Hvala materi naravi za ušesa, sicer bi nam od širokega nasmeha odprlo glavo.
Popoldne sem se podala sama s kolesom v smeri proti Kopi, nato pa zavila na Široko čelo in proti Plužni, končala sem na Dvoru.
Prvoten cilj je bil Žvikar, a
karta ni kazala nobenih znakov kakršnekoli poti razen moje, zato se z
odcepi nisem ukvarjala in pristala pri hidroelektrarni. Pot je bila malo
bolj direktna in strma, moje razpoloženje za spolzko in kamnito podlago
je bilo na vrhuncu, več o izpostavljenih, strmih in ostalih ekstremih
pa med vrsticami v videu.
Popoldne sem se podala sama s kolesom v smeri proti Kopi, nato pa zavila na Široko čelo in proti Plužni, končala sem na Dvoru.
0 comments:
Post a Comment