Zgodovina kanjoninga

Mrzla voda prileže, kadar sonce nesebično razdava svoje žarke, da je še termometru vroče. Med strmimi stenami vzpetin je ujet potok, nad katerega se s kamnitih polic sklanjajo raznobarvne cvetlice, grmi in drevje, sončni žarki pa tja padajo le kratek čas ali sploh ne, zato ima voda lahko tudi v poletnih mesecih nizko temperaturo, tudi okoli 4 ¤C. Žuboreč potok stopnjuje moč vse do divjega bučanja slapu ob več meterskem padcu na kamnite stopnje pod njim, kjer se zopet ujame v zelen tolmun in nudi dom ribam, žabam, močeradom, kačam, kačjim pastirjem, metuljem ter drugim živalim, ki jih tam pogosto srečujemo. 

Soteske in kanjoni so ljudem v preteklosti omogočali varno a garaško življenje. Skoznje običajno teče potok ali reka, ob katerem se v soteskah vije cesta, obdana s strmini stenami v obliki črke V.  Kanjon je globoko zarezana tesen, s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami. Obe obliki sta posledica globinske erozije. 

Napredek civilizacije nas je odtegnil od tako napornega bivanja in iskanja varnega zavetja, zato so kanjoni ostali pozabljeni vse do druge polovice 19. stoletja, ko so vanje pokukali prvi raziskovalci. Ti so se skoznje gibali povsem brez modernih pripomočkov. Pri osnovnih gibanjih pri kanjoningu jih je odlikovala izjemna spretnost, domiselnost in trdoživost.  

Eden izmed prvih znanih kanjonarjev je bil francoski speleolog in hidrogeolog Edoard Alfred Martel, ki se je na koncu 19. stoletja spustil skozi celo vrsto kanjonov v francoski Provansi in Primorskih Alpah. Sicer so prve spuste v evropskih soteskah podpisali večinoma francoski, španski in italijanski speleologi ter gorniki, ki so se na tovrstne ekspedicije podali v volnenih puloverjih in usnjenih čevljih, pri napredovanju pa so že uporabljali težke konopljine vrvi, po katerih so se spuščali v Dulferjevem sedu, ki si ga je izmislil Hans Dulfer. Pomagali so si še z doma narejenimi vrvnimi lestvami in železnimi klini.

Beseda kanjoning označuje gibanje v kanjonu in vključuje širok nabor znanj iz aktivnosti v naravi. Skozi  kanjon večinoma napredujemo na 6 načinov. S hojo, plezanjem, dričanjem, plavanjem, skakanjem in spuščanjem po vrvi. Hodimo v visokem čepu in si kar največ pomagamo z rokama, saj v primeru zdrsa padec ni tako neroden in boleč. Plezamo vedno izjemno pazljivo po principu treh opornih točk. Tako smo v stiku s podlago z nogama in eno roko ali obratno. Dričamo v sede ali leže na hrbtu, snožno z nogama naprej, roki sta pokrčeni  v komolcih in prekrižani na prsih s pestmi na ramenih. Glava je nekoliko predklonjena, da ne drsimo s čelado po skali. Skačemo sonožno ali z zaletom, vedno z nogama naprej in rokama ob telesu. Pri doskokih v plitvo vodo moramo amortizirati padec do popolnega čepa. Uporabljamo tudi reševalni skok v vodo. Plavamo kravl ali prsno tehniko, pri čemer je glava nad gladino. Uporabljamo tok vode, da se kar najmanj utrudimo in prihranimo čimveč energije. 

Hiter razvoj gorništva in tehnične opreme je v zadnjih 30 letih omogočil hiter razvoj športnega kanjoninga povsod po svetu. Lahko dostopne kanjone, opremljene z vso potrebno infrastrukturo, kot je npr. Vintgar pri Bledu, si lahko ogleda prav vsak. Izleti v nekoliko težje, npr. Sušec, Globoški potok ipd. pri Bovcu, Grmečica in Jereka v Bohinju, se izvajajo z licenciranimi vodniki.

V kanjonu bo kar najmanj drselo v neoprenskih čevljih iz vodopropustnega materiala, s trdim, nedrsečim podplatom. Zadovoljivo se obnesejo tudi cenejši dvoranski športni copati, pod njimi pa neoprenske nogavice. Telo pred mrazom varuje od 3 do 5mm debela neoprenska obleka, ki je lahko eno ali dvo delna, neoprenske rokavice in kapa, ki ima v predelu ušes luknjice. Na glavi mora biti še čelada, ki ima certifikat proti padajočemu kamenju. Ščitnik za neopren bo dobrodošel za manjšo obrabo neoprena v predelu zadnjice zaradi dričanja. Izjemno uporaben del opreme je suha vrečka za okrog vratu za telefon in nahrbtnik z luknjami za odtekanje vode. Prva pomoč, prilagojena za kanjon, in vsaj nekaj metrov vrvi za kanjoning sta obvezen del opreme vsake skupine kanjonarjev.

V bolj vertikalnih kanjonih je potrebna še osebna in tehnična oprema skupine. Med osebno opremo spada pas za kanjoning, osmica z vponko z matico, dve popkovini za samovarovanje različnih dolžin z vponko z matico, piščalka, nož in rezervna oprema.

Vsak mora imeti na pasu še tehnično opremo za reševanje in samoreševanje, ki sestoji najmanj iz dveh pripomočkov za izdelavo sprostljivih blokad (6mm vrvice, T-block, Shunt, Micro Traxion ipd.), 4 dodatnih vponk z matico, dolgega plezalnega kompleta z vponkama z matico in dveh 2m vrvic premera 6mm.

Skupina kanjonarjev bo potrebovala še nahrbtnike za kanjoning z vrvico z vponko.

Spuščanje bo mogoče po vrvi za kanjoning (premera 10mm) dolžine dvojne višine najvišjega slapu, potrebna pa je tudi rezervna vrv dolžine vsaj ene višine najvišjega slapu. Nekje na suhem bodo še skica z opisom kanjona, topografska karta in čelne svetilke. Pri raziskovanju neobljudenih kanjonov je nepogrešljiva tudi oprema za nadomeščanje svedrovcev in rink ter pripravo improviziranih varovališč in sidrišč za spust.

Samostojen izlet v neznani kanjon zahteva primerno opremo in dobro pripravo, ki vključuje: 

· Poznavanje vstopnega in izstopnega mesta ter možnih zasilnih izhodov iz kanjona 
· Pridobiti in zanti uporabiti skico in opis kanjona ter topografsko karto v merilu največ 1:25000 
· Poiskati aktualne fotografije in aktualne informacije o stanju v kanjonu (prehodnost, možne nevarnosti, varovališča,...) 
· Poznavanje lokalnih vremenskih in snežnih razmer ter najaktualnejše lokalne vremenske napovedi 
· Pridobiti informacije o trenutnem vodostaju v kanjonu in vodotokov na dostopu in izstopu 
· Informacije o velikosti povirja in povirja pritokov 
· Pridobiti informacijo o aktualni temperaturi vode in ali je ta pitna 
· Pozanimati se o drugih potencialnih nevarnostih 
· Pomniti številko za klic v sili in znati opisati lokacijo kanjona v primeru reševalne akcije 
· Pridobiti informacije o posebnostih izbranega kanjona, o vzrokih nezgod 
· Poiskati informacije o kanjonih v neposredni bližini 
· Poiskati informacije o možnem prevozu nazaj na vstopno mesto in možnosti parkiranja 
· Izbrati primerne soudeležence 
· Obvestiti bližnje o nameravani turi, v avtomobilu pustiti listek z informacijami o nameravanem izletu in predvidenem času vrnitve

Opis kanjona

Skica kanjona

Porečje kanjona

Topografska karta za kanjoning

V kolikor k opisanemu športu pristopimo odgovorno in s spoštovanjem, grozi hitra zasvojitev s tem romantično- avanturističnim športom.