Na hitro malo mojih vtisov...torej po prašičje dolgem prestavljanju iz aviona v avion, sva po spotikanju in zaletavanju, po dolgem in počez prek mesta iskala avto. No pa sva začela meriit razdaljo v prehojenih urah...
Prestala sva vse bolečine hoje po ravnem, žejo, lakoto, strašno drago hrano za vegetarijance in kupila avto. Spominja na potujočo hišo, saj sva v njej našla čisto vse.
Zabavno pogledovanje v napačno smer, prižiganje brisalcev namesto smernika, Matejeva mrtva desnica (saj je ostala brez dela odkar voziva po levi), prestavna ročica...
