Z okna najine začasne zimske hišice sva ogledovala grapo pod Vitrancem. Prav bolna od želje da bi jo presmučala, sva se odločila. Z avtom sva se odpeljala do parkirišča pod nedelujočimi žičnicami. Spodrsavala sva kar po cesti na smučišču, skozi gozd naravnost navzgor proti grebenu in dalje na vrh. Z mojimi žvečilkami sem obupala malo pod vrhom in šla raje peš. Prav nič me ne bi veselilo kotaljenje po strmem poledenelem bregu, z do kolen globokimi sledmi predhodnikov.
Situacija za najino grapo ni bila prav nič rožnata, zato sva odtelovadila proti Podkornu. Skoraj mesec po pokalu Vitranc sva presmučala progo, pravi balzam po rodeu pod zgornjo enosedo. Da bi spojila prihajajočo pomlad z zimo, sva se nič kaj prijetno na pogled potila v kratkih rokavih z zavihanimi hlačnicami. Po kolesarski stezi sva rdečih lic veselo odštorkljala nazaj k avtu. Še pohvala prve ture, ki je varčevala z oblaki, zato sva dodobra napasla oči.
Povezava na alpsko smučanje Go Outdoor.
Povezava na alpsko smučanje Go Outdoor.
0 comments:
Post a Comment