Malo za draž med turnimi smukami bom nalepila še nekaj fotk iz avstrijskih kucljev, ki sva jih povozila z najinimi polnovzmetenci, ki so tudi na tej turi kar precej časa bili na hrbtih. Skozi dolgo dolino sva se zložno vzpenjala po makedamski cesti. Levo sva se odcepila na singlco in izmenjaje vrtela pedala dokler ni pošla zadnja sapa, malo rinila, jedla prezrele borovnice, nato pa najina ljubljenčka parkirala na nahrbtnike in jo ubirala po travnati ruši do vrha.
Malico je prekinil moj glasen krohot, ob Matejevi uprizoritvi šolskega skoka v zaklon, ki ga je sprožil pok pri preletu letala skozi zvočni zid. Oborožila sva se z vso zaščitno opremo, ki jo premoreva in že sva drvela s klanca. Kaj kmalu sva razjahala, saj je bila steza izpostavljena, v klinih, mestoma z odtrganimi zavoji.
Za roge sva jih vlekla do lažjega dela, nato pa juriš do grebena. Držala
sva se levo in se med prečenjem pobočja vzpenjala in spuščala in med
pavzami basala z borovnicami.
Med kmetijami sva se spustila v dolino, z nama sta veselje delili tudi najini riti.
0 comments:
Post a Comment