Ena "hitra" tura za uspešen zaključek dneva se je začela v Žagi. Mahnila sva jo proti Učji in naprej proti Stolu, po makedamski cesti. Matej je bil navit kot bi ravno prišel z dopusta. Na sedlu sva imela piškotno malico, da sva lahko zarinila v travno rušo, ki se je sem in tja kar strmo dvigovala v smeri proti vrhu.
Težke noge sva silila v sodelovanje z rokami, vendar krmilo ni bilo vedno soglasno z izbrano traso. Pri lovski opazovalnici sva se odela v bojno opremo in oddrvela po novi mtb progi, proti lovski koči in dalje proti planini nad Sušcem.
Navzgor so mi aktivni zadnji diski priskrbeli dodaten kondicijski trening in nekaj zbadanja: "Sej maš nove vibram podplate, loh greš peš." Pravo veselje je bilo čakati pajdaša na spustu.
Dan se je že poslavljal, ko sva z nasmehom do ušes poganjala po desnem bregu Soče nazaj k mostu čez Učjo. Nič kaj tehnično zahteven, skoraj uro dolg, zabaven spust in predvsem za pozabit na zavore.
0 comments:
Post a Comment